Trdo delo in odrekanje prinesejo rezultate. S tem se sigurno
strinja Denis Čatak, ki je v Kopru postal Svetovni prvak v
karateju, v disciplini Ko-Go Kumite v kategoriji starejši dečki.

MATJAŽ KLEMENC
Pred kratkim si v Kopru dosegel velik uspeh. Od kdaj si
reprezentant?
Do tega uspeha nisem prišel čez noč. To je plod trdega dela in
odrekanja. Že ko sem začel, mi je bil eden od ciljev, da se
uvrstim v reprezentanco. Začetki, nekje leta 2008, niso bili
najbolj spodbudni, saj sem v reprezentanci začel kot rezerva.
Imel sem srečo, da je eden odpovedal. Nastop sem opravil odlično,
bil sem najboljši Slovenec v svoji kategoriji. Od takrat sem vedno
na reprezentančnih akcijah. Da se vrnem na Koper. V prvih dveh
kategorijah, v Katah (o.p. kjer kažeš tehniko) in Fuko-Go
(o.p. tehnika in dogovorjena borba), se ni izšlo po mojih željah.
V disciplini Ko-Go Kumite, kjer ima vsak tri dogovorjene napade,
sem začel z zmago, kar mi je dalo optimizem in na koncu preboj v
finale. Tam sem se pomeril z brazilskim predstavnikom. Slednji je
naredil dve napaki, kar je meni prineslo točko. Prednost sem znal
obdržati in veselje ob osvojitvi svetovnega prvaka je bilo res
nepopisno. Pika na i je bila ta, da sem uspeh dosegel na svoj 15.
rojstni dan.

To je za tebe verjetno največji uspeh do sedaj. Katere uspehe od
prej bi tu še dodal?
Res je. Prej sem že bil državni prvak v katah in v borbah. Ob tem
sem bil v Italiji še mladinski evropski prvak in sicer z ekipo v
katah.

Kaj je bil glavni razlog, da si začel trenirati karate?
Nekje pri 6-letih me je oče vprašal, če bi treniral kakšen borilni
šport. Nisem bil takoj za, saj sem si hotel stvar pogledati od blizu.
Prva borilna veščina, ki sem jo videl, je bil karate. Z njim se je v
mladosti ukvarjal tudi oče. Videl sem, kaj delajo, nekaj podobnega
sem videl v risanih filmih in pristal na vpis v klub. V začetku je
bilo vse bolj zabava, ki je na srečo kmalu prešla v resne treninge.

Se spominjaš prve tekme, prve zmage?
Spominjam se prve tekme. Mislim, da je bilo v Litiji. Nisem bil sicer
prvi, vseeno pa na stopničkah, na tretjem mestu.

Kdo so bili tvoji trenerji do sedaj?
Že od vsega začetka treniram v Karate klub MI – KI, kjer vadim pod
vodstvom Mirsada Kovačevića. Slednjemu pomagata tudi Luka Bajda in
Uroš Žerovc. Na reprezentančnih trening sem največ delal pod vodstvom
selektorja Marka Mitroviča. Mitroviča je kasneje nadomestil Miroslav
Gavran.

Tvoje prednosti pred tekmeci?
Za sebe mislim, da sem hiter, predvsem pa mi ne manjka volje za
treningom. Trener pravi, da nikoli nimam dovolj (smeh).

Na kaj te trener na treningih najbolj opozarja?
Opozarja me na stav, na boljše premikanje bokov in hitrost nožnih
udarcev.

Treniraš tudi veslanje.
Z veslanjem sem pridobil še bolj na moči, hitrosti in stabilnosti.
Vse to s pridom uporabljam pri karateju.

Imaš dobre pogoje za trening karateja?
Pogoje za trening na Jesenicah imamo odlične.

V kateri kategoriji nastopaš, kakšen pas imaš?
Nastopam v kategoriji starejši dečki. Trenutno imam rjavi pas.
Že drugo leto upam, da se bom potegoval za črni pas.

V kateri disciplini si najbolj »doma«?
Najbolje se počutim v borbah. V tej disciplini je prisotno polno
adrenalina. Všeč mi je, da imaš nasprotnika in ne izvajaš samo
navidezne udarce.

V borbah lahko pride do poškodb.
Možnosti seveda so, a če se dovolj paziš, to možnost zelo zmanjšaš.
Zraven smo še dobro zaščiteni.

Usklajevanje šole in karateja?
Obiskujem športno gimnazijo na Jesenicah, kjer bi gredo na roke,
tako, da brez težav usklajujem šolo in karate.

Ti karate pomaga tudi pri učenju?
Karate mi pomaga, da sem pri učenju skoncentriran, nepopustljiv in
dajemi mirnost, da se v določenih situacijah znam zadržati. Žal ima
večina pomisleke, ko nanese pogovor o kakšni borilni veščini, da se
tisti, ki to trenirajo, izven dvoran samo pretepajo, kar pa ne drži.
Taki so iz naših krogov hitro izločeni.

Kaj si želiš doseči v karateju?
Nekaj podobnega, kot mi je zdaj uspelo v Kopru, si želim v
prihodnosti doseči še v članski konkurenci. Škoda je, da karate ni
olimpijski šport. Razmišljam tudi v naprej, ko sam ne bom več tekmoval,
saj si želim pridobiti sodniško licenco.